Nataša, skupaj v dobrem in slabem

Alpsko smučanje 2. Feb 202614:17 3 komentarji
Nataša Bokal (9. 5. 1967 – 31. 1. 2026). Foto: Guliver Images

Nekdanja alpska smučarka Nataša Bokal bo pokopana v sredo ob 15. uri na pokopališču Stara Loka. Ob tem je misli strnila njena reprezentančna sotekmovalka Špela Pretnar.

Ko je ob koncu tedna prebirala številne zapise o Nataši Bokal, se je njena dolgoletna tesna prijateljica tudi sama znova zatopila v spomine. Prvi segajo več kot 30 let nazaj. “Stara sem bila 16 ali 17 let, ko so me poslali v delavnico, naj si pripravim smuči. ‘Ta mala, poglej, kako se to dela,’ mi je po nekaj minutah, ko je videla, da mi to delo nikakor ne gre dobro od rok, dejala Nataša, tedaj že uveljavljena smučarka,” se prvega stika spominja Špela Pretnar. Tedaj ni mogla slutiti, da jo bo odnos s šest let starejšo smučarko tako zelo zaznamoval.

Nataša je bila most med generacijami. Pogosto je bila vezivo ekip in predvsem vzor borbenosti. Obenem je bila tudi tista, ki je po nenadni upokojitvi Mateje Svet poskrbela, da je slovensko žensko smučanje ohranilo stik s svetovnim vrhom. V reprezentanci je pričakala “vražje Slovenke” in bila tudi sama del te ekipe, naposled pa je v izbrani vrsti pričakala tudi Tino Maze.

Olimpijski Salt Lake City 2002: Špela Pretnar, Lea Dabič, Tina Maze, Nataša Bokal in Alenka Dovžan. Foto: Aleš Fevžer

“Po njeni prvi poškodbi se je vključila v našo ekipo, ki je bila izrazito mlajša. Vseeno nas je hitro sprejela in mi njo. Bila je del nas,” se spominja Špela in dodaja: “Prav neverjetno je, kako povezane smo ostale tudi po tem, ko smo druga za drugo zaključile kariere. Prav v zadnjem obdobju, ko je Nataša potrebovala oporo, je ta vez še toliko bolj prišla do izraza. Pred dnevi sem ji dejala, da smo skupaj v dobrem in slabem.”

V spominu jo bo ohranila kot borbeno in nepopustljivo. Tudi v zadnji fazi boja z rakom ni želela pomilujočih pogledov. “Nikoli ni negodovala. Nikoli! Zato me je lanskega septembra, ko je odhajala na eno od številnih operacij, presenetila, ko je potarnala: ‘V redu sem, a ko le ne bi tako svinjsko bolelo.’ Te besede so se me res dotaknile. Kot tudi prve solze, ki sem jih videla na njenih licih,” s tresočim glasom pripoveduje Špela Pretnar.

Saalbach 1991. Foto: Profimedia

Nataša Bokal, rojena 9. 5. 1967, je sprva gojila hitri disciplini, najboljše rezultate pa je dosegala v slalomu. Trikrat v karieri se je zavihtela na stopničke v svetovnem pokalu. Leta 1991 je v zadnji sezoni pod jugoslovansko zastavo dobila slalomsko preizkušnjo v Kranjski Gori in bila druga v veleslalomu. Kmalu zatem se je v Saalbachu veselila slalomskega srebra na svetovnem prvenstvu. Zadnjič je na odru stala leta 1999 v Lienzu. Nastopila je na treh olimpijskih igrah in štirih svetovnih prvenstvih, tekmovalne smuči pa je v kot postavila leta 2003. Takrat se je podala v trenerske vode. Delovala je v Sloveniji in na Hrvaškem, nazadnje v matičnem klubu Alpetour. V domači Škofji Loki je umrla minulo soboto.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje